Ljudska glasba in ples v Beli krajini
Zbirka: Razno
Slovenski etnični prostor pretežno spada v alpsko geografsko območje, kar se kaže tudi v glasbenem značaju ljudskih pesmi. Posplošimo lahko, da je za osrednjeslovensko glasbo, ki jo lahko v grobem opredelimo kot alpsko, značilno večglasno petje, durovska tonaliteta in homofonija, v harmoniji pa uporaba toničnega in dominantnega akorda. Na mejna območja vpliva glasbeni značaj sosednjih dežel – Hrvaške, Italije in Madžarske. Danes je na podeželju še vedno mogoče slišati večglasno ljudsko petje, medtem ko je na tradicionalno inštrumentalno ljudsko glasbo vplivala ljudska popularna glasba. Večina slovenskih ljudskih plesov se je ohranila do druge svetovne vojne in jih danes ohranjajo folklorne skupine. Ponekod v Sloveniji in zamejstvu (Rezija v Italiji, Štajerska, Prekmurje) so ljudski plesi še vedno živi in jih redno plešejo. Plesi polka, valček in štajeriš so bili razširjeni po vsem slovenskem etničnem ozemlju.
Lokacija (Okvirna lokacija)
Jugovzhodna Slovenija
GIS
Gesla
Folk music, dance and literature; Performances; Songs; Music
Odgovorne osebe
Saša Poljak Istenič - Adapter
