Trenta, cerkev Lavretanske Matere Božje
Zbirka: Razno
Baročno cerkev Loretske oziroma Lavretanske Matere božje so leta 1690 postavili grofje Attems, ena najvplivnejših plemiških družin iz Furlanije. Kot lastniki različnih fužin so cerkev, ki so ji podelili poseben beneficij, zgradili za rudarje, ki so se po letu 1778, ko so fužine zaprli, odselili. Ostali prebivalci pa so se začeli preživljati s planšarstvom in kmetijstvom in lovom. Znamenitost cerkve je leseni kip črne Matere Božje z Jezusom v oltarni niši, ki je edini v Sloveniji in se po Evropi pojavlja le v nekaterih romarskih cerkvah. Posebej znan je v Loretu v Italiji, od koder tudi ime Loretska Mati Božja. Kip je mogoče videti zgolj na praznik Loretske Matere božje (10. december) in ob glavnem praznovanju goda sv. Joahima in Ane (26. julija oziroma zadnjo nedeljo v juliju), ko se oltarna niša odpre. Na praznik je Takrat je Marijin kip odet okrašen v posebno belo obleko iz svile, z zlato čipko, vezenino in rdečim žametom. Jezus in Marija imata razkošni srebrni kroni z dragimi kamni. Oltar je preprosto mizarsko delo z začetka 20. stoletja, ki je bil predelan je bil v obdobju druge svetovne vojne, leta 2009 pa restavriran. K oltarju sodi še slika na platnu s prizorom sv. Družine, delo Toneta Kralja, tabernakelj, ki je predvidoma iz 18. stoletja in marmorni relief Marijinega oznanjena. Tone Kralj je leta 1945 poslikal celotno cerkev. Prezbiteriju in ladji pravokotnega tlorisa je na severu prizidan zvonik. Zunanjščino še krasi še baročni kamniti kip Device Marije, ki se nahaja v niši glavne fasade. Cerkev je prekrita z značilno trentarsko kritino – skodlami. Včasih je bilo glavno romanje v Trento na praznik Marijinega rojstva, 8. septembra (mali šmaren), ki se vnovič obuja. V Trentarskem muzeju v središču vasi hranijo zvon iz leta 1717, ki je vlit iz trentarskega železa.
Lokacija (Natančna lokacija)
Goriška regija, Bovec, Trenta
GIS
Bibliografija:
- MENAŠE, Lev 1994: Marija v slovenski umetnosti : Ikonologija slovenske marijanske umetnosti od začetkov do prve svetovne vojne. Celje: Mohorjeva družba.
- PETRIČ, Franci 2008: Slovenske božje poti. Ljubljana: Družina.
Gesla
Folk belief and religion; Folk belief and religion; Folk belief and religion - other
Odgovorne osebe
Špela Ledinek Lozej - Researcher
