Pehtra baba, Pehta
Zbirka: Bajeslovni liki
Pehta je žensko bajeslovno bitje, ambivalentne narave: kot svetloba je prijazna in lepa prikazen (stvn. Perahtun = svetel, bleščeč), kot pramati, voditeljica duš mrtvih in gromovnica pa je strašna, povzroča nevihte in neurja. Pehta je nasledila žensko boštvo Baba ali Mokoš - slovansko boginjo, ki so jo častili kot pramater. Z obhodi Pehtre babe, ki so jih ponekod še do danes uprizarjali na večer pred tremi kralji so želeli vzpostaviti rastlinsko in živalsko rodovitnost. Pehte oz. pirte so hodile po hišah ali so jih podili (jagali) po vasi oz. iz vasi v vas. Na slovenskem etničnem ozemlju so bili obhodi do nedavna ohranjeni na Koroškem, na Bovškem, v Zgornji Savski dolini in v Soški dolini. Pehtra baba naj bi bila voditeljica divje jage, ki je vršala skozi naravov večernih in nočnih urah, v času dvanajsterih noči (od božiča do treh kraljev). Kot stroga varuhinja ženskih opravil, predvsem preje, tkanja in pranja je skrbela, da teh del ob določenih dneh niso opravljali, še posebej ne pozno v noč. Kazni za nespoštovanje sredozimk, med katerimi so bile poleg Pehte tudi Lucije, Perice, Kvatre in poosebljeni dnevi, kot npr. Torka, Četrtka in Sreda, so bile hude. Tistega, ki se je do njih vedel nespoštljivo, so oslepile, mu zasadile sekiro v pleča, požrešnežu, ki ni spoštoval posta, so preparale trebuh z burklami. Pehtri babi so sorodne antične boginje Hekata, Artemida, Diana; rimskodobna keltska boginja Carna, germanska Frau Percht oz. Befana in vzhodnoslovanska Jaga baba. Po raziskavah Nika Kureta naj bi izhodišče sredozimkam indoevropskih narodov predstavljal evrazijski lik pramatere (Magna mater), ki je bila numen ženskega načela in je nastala pred tisočletji v družbenih strukturah, kjer je dominirala žena. Pozneje se je njena narava demonizirala, dokler se ni njen lik sčasoma pokristjanil (sv. Lucija) in sekulariziral, tako je postala pravljična oseba in protagonistka številnih ljdskih pripovedi.
Lokacija (Okvirna lokacija)
Gorenjska regija, Kranjska Gora
GIS
Bibliografija:
- Matičetov, Milko: Pehta, železniški delavci in lovec. Pionir 5 (Ljubljana) 1963/1964, 139.
- Kuret, Niko: Maske slovenskih pokrajin, Ljubljana 1984.
- Kropej, Monika: Od ajda do Zlatoroga: Slovenska bajeslovna bitja. Celovec-Ljubljana-Dunaj 2008.
- Dapit, Roberto& Monika Kropej: Prek šibja, prek trnja, prek borov, prek dolov: Slovenske pripovedi o čarovnicah, čarovnikih in vračih. Radovljica: Didakta 2006.
- Kropej, Monika & Zmago Šmitek & Roberto Dapit: A Treasury of Slovenian Folklore. Radovljica: Didakta 2010.
Gesla
Folk belief and religion; Folk belief and religion; Folk music, dance and literature; Performances; Verbal folklore and Naratives; Folk ceremoniousness and annual customs; Rest Days and Celebrations
Odgovorne osebe
Peter Jakelj - Smerinjekov - Narrator, Milko Matičetov - Collector, Monika Kropej - Researcher
