Idrska planina
Zbirka: Visokogorske planine
Planina Matajur, nekdanja Idrska planina (1245 m), leži na severovzhodnem pobočju Matajurja in Mrzlega vrha. V planini so nekoč pasli živino pašni upravičenci iz Idrskega in Mlinskega, ki so po drugi svetovni vojni zgradili tudi današnji planinski objekt – skupni hlev in sirarno. Po nekajletni opustitvi planine v sedemdesetih letih 20. stoletja, se v planini dandanes prepase med 35 in 50 glav goveje živine ter med 30 in 80 glav jalove živine iz Mlinskega in Idrskega, pa tudi z Livka, Sužida, Starega sela in Kamna. S sirotko pa se spita do deset svinj. Mlečna živina je sive pasme, ki so jo na Kobariškem in Tolminskem uvedli v sedemdesetih letih 20. stol., le posamezne telice so cike ter je s čredinkami ločena od jalovcev. Mleko se v planini predela v sir tolminc, albuminsko skuto, maslo in pinjenec. Dediščina planinske paše in predelave mleka v planini se ohranja s samo gospodarsko dejavnostjo, predvsem pa s pritegnitvijo, prizadevanjem in zavestjo mlajših generacij o vrednosti in pomenu (tradicionalne) živinoreje za gospodarstvo, za ohranjanje kulturne krajine in dediščine ter za prehrano.
Lokacija (Okvirna lokacija)
Goriška regija, Kobarid, Idrska planina
Višina: 1245 m
GIS
Bibliografija:
- Koren, Davorin (2006): Mlečne planine v Zgornjem Posočju: O življenju in gospodarjenju na planinah s predelavo mleka. Bled: Triglavski narodni park.
- Marsano, Matteo (1932): I pascoli alpini dell'alto e medio Isonzo. Gorizia: Prem. Stab. Tip. L. Lucchesi.
- Tuma, Henrik (1918): Pregled goriških planin 1918 po nalogu zavoda za vzpostavitev Goriške. Rokopis iz Arhiva dr. Hernrika Tume, Raziskovalna postaja Nova Gorica ZRC SAZU.
- Tuma, Hernrik (1924): Naše planine. Jadranski almanah, 76–94.
Gesla
Agriculture; Farming; Livestock breeding
Odgovorne osebe
Špela Ledinek Lozej - Researcher
