V prvi polovici 20. stoletja je bila pašna živinoreja in predelava mleka eno izmed osrednjih področij kmetijske politike v alpskem svetu, in sicer tako v okviru italijanske kot jugoslovanske države. V drugi polovici 20. stoletja so zanimanje za planine izkazale tudi druge akademske discipline, in sicer geografija, predvsem pa etnologija. Temeljna etnološka pregleda planšarstva na Slovenskem sta postavila Rajko Ložar v Narodopisju Slovencev (1944) in Vilko Novak v Gospodarski in družbeni zgodovini Slovencev (1970). Njuno delo so nadaljevali etnologi v regionalnih muzejih. Raziskovanje planinskega stavbarstva ter življenja in kulture pastirjev v slovenskih planinah je bila dolga leta osrednja tema Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU.
Visokogorske planine na Slovenskem lahko razdelimo pa zaokroženih geografskih območjih na planine v Julijskih, Kamniških, Savinjskih in Karnijskih Alpah ter v vzhodnih in zahodnih Karavankah. Najobsežnejše in najbolj raznoliko območje Julijskih Alp lahko dalje razdelimo na bovške, kobariške, tolminske in na opuščene baške planine na goriškem delu Julijskih Alp ter na bohinjske, blejske, dolinske oziroma gornjesavske in opuščene selške planine na gorenjskem delu Julijskih Alp.
Na območju Julijskih Alp se je zaradi koriščenja pašnikov in travnikov razvila stopenjska oblika paše. Za stopenjsko pašo je značilna zimska reja v hlevih ter paša preko ostalega dela leta, in sicer zgodaj spomladi na skupnih vaških pašnikih, pozno spomladi na pašnikih v nižjih planinah (senožetih, rovtih, prestajah), poleti v visokogorskih planinah, jeseni na travnikih in pašnikih v nižjih planinah, zatem pa do snega na pašnikih in travnikih okoli vasi. Ponekod v Bohinju in na Tolminskem se je okrnjena oblika stopenjske paše ohranila v današnji čas.
V okviru pričujoče zbirke bo predstavljena tako aktualna dokumentacija še delujočih planin, kot tudi pričevanja o (pol)preteklem življenju in delu v opuščenih planinah.
Špela Ledinek Lozej, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana
Tel.: +386 (0)5 335 73 22,
Faks: +386 (0)5 335 73 23,
E-pošta: spela.ledinek@zrc-sazu.si
