Slovenija je bogata s pustnimi šegami v ruralnih območjih od alpskega do panonskega sveta, največ pa jih najdemo v severovzhodnem delu dežele. Pustno bogastvo na morfološki ravni se kaže v raznolikih šemskih likih od antropomorfnih do zoomorfnih mask, še bolj pa na pomen pustnih šeg v Sloveniji kaže močna zasidranost šemskih običajev v številnih krajevnih skupnostih in regijah. Njihova podoba in značaj se odkrivata v raznolikih oblikah pustnih dogodkov s specifično tradicionalno dramaturgijo. Javnost je sicer v pustnih šegah vedno prisotna, a na različne načine. Poznamo tradicionalna lokalna pustovanja, ki delujejo samo v ožji okolici protagonistov, brez gledalcev, najbolj znane pa so turistične karnevalske prireditve, pogosto z mednarodno udeležbo in z velikim številom gledalcev.
Pustna kultura je v slovenski etnologiji najpogosteje zastopana tema, kar se odraža v bogati bibliografiji. Številni raziskovalci so se ukvarjali z njo tako z vidika geneze, morfologije in teorije še večkrat pa na način neposrednih ogledov, opisov in poročil. Dokaj bogati sta tudi vizualna dokumentacija pustnih šeg in muzejske predstavitve.
Za slovenska tradicionalna pustovanja so značilne pustne skupine, za njihovo delovanje pa so značilni obhodi hiš in vasi. Nekatere skupine so postale prave nacionalne ikone, npr. Laufarji v Cerknem, Orači na Dravskem polju in v Halozah, Drežniški pustovi ali brkinski Škoromati. Izstopajo tudi posamezni šemski liki, zlasti npr. Korant.
Pustnih skupin, ki jih raziskovalci že dalj časa spremljajo in so zato trajnejšega pomena za podobo pustne kulture v Sloveniji, je okoli 15. V naši zbirki bodo predstavljene skupine, ki so svojih krajih, občinah in regijah poznane in priznane kot legitimni del kulturne dediščine, ki sega tudi na reprezentativno nacionalno raven.
Naško Križnar, Avdiovizualni laboratorij ISN ZRC SAZU, Inštitut, Novi trg 2, 1000 Ljubljana
Tel. : +386 (0)1 4706 343
Faks: +386 (0)1 4255 253
E-pošta: nasko@zrc-sazu.si
