Prehrana na Slovenskem je regionalno zelo raznolika. Do srede 60. let 20. stoletja, ko je sestava jedilnih obrokov in priprava jedi bila odvisna predvsem od lastnih kmetijskih proizvodov in doma pridelanih živil, jo lahko delimo v štiri večja prehranitvena območja.: na vzhodu se je razprostiralo panonsko območje, na severu alpsko, na zahodu sredozemsko in v srednji in delno južni Sloveniji osrednjeslovensko.
Z višanjem življenjskega standarda in zaposlovanjem ter preseljevanjem v mesta se je povečevalo tudi kupovanje živil, ki je povzročilo zmanjševanje regionalnih razlik. Na spreminjanje prehrane je vplivala tudi meščanska kuhinja in prehrana pripravljena v gostinskih lokalih. Nekatere jedi, npr. zrezki, zarebrnice, golaži in obare so postale priljubljene sestavine domači jedilnih obrokov.
V tradicionalni prehrani na Slovenskem so prevladovale jedi iz žit, npr. močniki, žganci, kaše, polenta, kruhi in nekatere pogače; mlečne jedi, npr. domači mladi siri, skuta, smetana in kislo mleko; jedi iz stročnic in okopavin, npr. bob, fižol, repa, zelje in krompir. Mesne jedi so bile v večini družin na mizi le ob nedeljah in praznikih, mesne proizvode, npr. ocvirke, zaseko, slanino in slabše kose sušenega ali prekajenega mesa pa so dodajali k jedem za izboljšanje okusa in večanje izdatnosti. Ob praznikih so pripravili zlasti jedi, ki so v vsakdanjih obrokih primanjkovale: boljše mesne jedi, kruhe in sladke pogače.
V naši zbirki bodo predstavljene nekatere značilne vsakdanje in praznične jedi, ki ponazarjajo bogastvo in raznolikost slovenske kulinarične dediščine. Predstavljene bodo tudi nekatere jedi in tradicionalni živilski proizvodi, npr. Mohant, savinjski želodec, prekmurska šunka, kraški pršut in idrijski žlikrofi, ki so zaščiteni tudi znotraj Evropske unije.
Maja Godina Golija, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana
Tel.: +386 (0)1 4706 294
Faks: +386 (0)1 4257 752
E-pošta: maja.godina@zrc-sazu.si
