Bajeslovje, kakršno se je ohranilo do današnjih dni na Slovenskem, je rezultat večstoletnih spreminjanj, številnih selitev narodov in različnih družbenozgodovinskih in političnih dogajanj na naših tleh. Slovensko bajeslovje lahko prepoznavamo prek ohranjenih zgodovinskih virov in ljudskega izročila. Predvsem ljudsko pripovedništvo nam je ohranilo spomin na 'nižja' kakor tudi na 'višja' bajeslovna bitja, ki so jih poznali naši predniki. Danes nastajajo novi miti, stari pa živijo novo življenje v umetnosti, politiki in drugih oblikah družbene komunikacije.
Do današnjih dni se je ohranil spomin na več kot 150 bajeslovnih bitij, med njimi so nekateri nasledniki starih boštev, po vsej verjetnosti še indoevropskega izvira; drugi pa so liki, ki jih je ljudska domišljija ustvarjala in ohranila v pripovedih, verovanjih, zagovorih, šegah, umetnosti in še kje in so se ohranila skoz čas. Bajeslovni liki so se vtisnili v prostor in kulturno krajino in privzemali lokalne značilnosti in lokalna imena. Sorodna bajeslovna bitja in like najdemo namreč širom po Sloveniji in Evropi le pod drugimi imeni in v drugih zgodbah, ki pa imajo pogosto precej sorodno motiviko.
V zbirki bodo predstavljeni nekateri najpomembnejši bajeslovni liki, ki so obenem tudi značilni za posamične slovenske pokrajine, kakor so se ohranili do danes. Ker so tako tesno povezani s krajevno kulturno zgodovino, so postali del lokalnih kulturnih praks in krajevni 'genius loci' v podobi bajeslovnega lika se je prenašal v kulturne, gospodarske in okoljske sfere.
Monika Kropej, Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU, Novi trg 2, 1000 Ljubljana
Tel.: +386 (0)1 4706 286
Faks: +386 (0)1 4257 752
E-pošta: monika@zrc-sazu.si
